Vzhodnoslovansko osebno ime

Pojem vzhodnoslóvanska osébna iména se nanaša na sistem osebnih imen, ki je v veljavi v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini, oziroma kot so ga v carski Rusiji in Sovjetski zvezi uveljavili na celotnem ozemlju imperija. Celotno in uradno osebno ime po tem sistemu sestavljajo: ime, patronimik (rusko: otčestvo) in priimek; na primer Aleksander Sergejevič Puškin; Marina Ivanovna Cvetajeva. Trojno imenovanje je obvezno v vsem uradnem poslovanju, z nekaterimi izjemami. Pošta Ruske Federacije se zaradi mednarodnih dogovorov zadovoljuje z imenom, priimkom in naslovom^[1]

Trojno osebno ime omogoča razločevanje večjega števila oseb. Za nevajenega pa je zahteven. Isto osebo se v različnih okoliščinah poimenujemo na primer Puškin, Aleksander (Saša), Aleksander Sergejevič, Sergejevič (Sergejič) ali s polnim (trojnim)imenom. Ruski (imperialni) sistem poimenovanja se v različnih stopnjah ohranja v državah-naslednicah tudi po razpadu Sovjetske zveze.

Vzhodnoslovanski sistem se je razvil iz poimenovanja, ki je iz zgodovine znano pri večini narodov, da so poleg danega imena dodatni označevalec oznaka starša, večinoma očeta - očetovstvo (patronim), redkeje materino ime, matronim. Drug zgodovinski sistem je poimenovanje po kraju rojstva ali bivanja: Leonardo da Vinci (Leonardo iz vasi Vinci). Ta v slovanskem svetu ni pogost.

1. ↑ Отсутствие отчества не является основанием возврата посылки Arhivirano 2014-02-03 na Wayback Machine., (Odsotnost očetovstva ni razlog za zavrnitev pošiljke), pojasnilo PRF 1.3.2013